Intervju Otmar Šturm: Zaradi sladkih vin in cvička je posavje dolga leta stagniralo
18. december 2024
" Pridelovali smo vina, ki jih nihče ni želel piti. ... "
Šturmovi iz Železnikov v Beli krajini so vedno premikali meje. Mimo pravilnikov so zasadili sorte, ki so prav po njihovi zaslugi postale steber današnjega belokranjskega vinogradništva. Otmar Šturm starejši je »kriv«, da je danes rumeni muškat priporočena sorta, njegov sin Otmar mlajši, ki je prevzel vajeti kleti pri rosnih 21. letih, pa je zaslužen, da je dobil domovinsko pravico v Beli krajini tudi traminec. Z njim smo se pogovarjali o perspektivi vinogradništva v vinorodni deželi Posavje, o prekletstvu cvička in o sortah, ki bi jih veljalo postaviti v ospredje.
»Izhajamo iz regije, kjer kraljujejo metliška črnina, cviček, bizeljčan, se pravi velika vina, ki so velika po svoji siromašnosti. Ne kritiziram, ampak tako pač je z današnje perspektive. Njihova odlika je, da so tanka, mehka, pitna vina za vsak dan,« je uvodoma povedal Šturm.
Dežela Posavje je razdeljena na tri okoliše, s tem, da se belokranjski, od koder prihajate, kar precej razlikuje od preostalih dveh.
Največja skupna točka je to, da sodimo v isto deželo. Bela krajina, na primer, nima toliko alpskega vpliva, več je toplih, tudi vročih dni. Zato so tudi vina malce drugačna. In imamo več vin premium razreda kot Dolenjska in Bizeljsko. Od sort so glavne modra frankinja, kraljevina, portugalka, žametna črnina. Po letu 1970 so se začele pojavljati prve mednarodne sorte, kot so rumeni muškat, chardonnay, sauvignon, pozneje še sivi pinot, traminec. Zaradi vrlih vinogradnikov, ki so se trudili, lahko rečemo, da je danes Bela krajina znotraj Slovenije pravzaprav domovina muškata.
Modra Frankinja
18,80 €
Kozinc
Slovenija
·
Dolenjska
·
Rdeče
·
Suho
·
2018
·
Globoke, intenzivne vijolične barve. Vonj po suhi slivi in zreli češnji (cherry brandy), z notami po vaniliji. Po okusu suho, zaokroženo, polno, z mehkimi zrelimi tanini - uglajena dama.14 dni maceracije s kontrolirano fermentacijo v vinifikatorju, 100% malolaktika Zorenje 28 mesecev na finih drožeh v barrique sodčkih
Cviček 0,75
5,50 €
Martinčič
Slovenija
·
Dolenjska
·
Rdeče
·
Suho
·
2023
·
Lahko,sveže in prijetno vino za vsako priložnost. Pester vonj, ki spominja na zrele maline, gozdne jagode in drugo jagodičevje. Značilna je nižja alkoholna stopnja in lepo, poudarjene kisline. Pookus je razmeroma dolg, kar je posledica manj obremenjenih trt. Odlično se poda k tradicionalnim slovenskim, še zlasti dolenjskim jedem (štruklji, odojek, kozliček na ražnju, krvavice z zeljem, martinova gos z mlinci, suhomesnate jedi).
Dejstvo je, da je dežela Posavje vinarsko najmanj razvita vinorodna dežela v Sloveniji.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja se je zgodil veliki pok s cvičkom. Ta je prinesel dobre stvari in dokazal, kaj vse se da z marketingom narediti. Najbolj sta za to zaslužna vinar Zdravko Mastnak in nekdanji direktor Krke Miloš Kovačič, ki je vse skupaj držal pokonci. Po drugi strani pa je nastal negativen predznak za celotno regijo, saj se je vse vrtelo samo okrog cvička. Hkrati je bilo tudi težko konkurirati gigantu, kot je cviček. A kupec se spreminja, ima čedalje večje zahteve. In danes cviček ni dovolj. Zato je zaznavna rast pridelave sortnih in bolj kakovostnih vin. Počasi se pozablja tudi na polsuha in posladka vina ter se prilagaja sodobnemu okusu pivca, to pa so suha vina. In sortna. Taka, ki nosijo pečat terroirja.
Je cviček edini razlog, da Posavje venomer caplja za Primorsko in Podravjem?
Največ škode so naredila razna vinska ocenjevanja, ki so favorizirala sladka vina. Torej, več ko je bilo v vinu sladkorja, boljša je bila ocena. Vinogradniki so bili, jasno, zaslepljeni in so si govorili, češ dobil sem medaljo, zato bom pridelal še več sladkega vina. A kupec je iskal nekaj drugega. Mi v Posavju smo mislili, da smo samozadostni. Pridelovali smo vina, ki jih nihče ni želel piti. Potem se je zgodil prej omenjeni veliki pok cvička, tako da je vinogradništvo in vinarstvo stagniralo. Šele zdaj se počasi opuščajo lahkotna suha vina, kot sta cviček in metliška črnina.
Največ prepoznavnih vinarjev je ravno iz Bele krajine. Zakaj?
Eno so naravne danosti, drugo pa to, da smo nekateri Belokranjci že davno hodili na mednarodna ocenjevanja v Ljubljano.
Danes se iščejo avtohtone oziroma lokalne sorte. Kaj lahko tukaj ponudi Posavje?
Imamo po novem avtohtoni modro frankinjo in portugalko. Od belih imamo kraljevino. Imamo tudi rumeni muškat, ki daje izredne rezultate. No, tudi beli pinot in zeleni silvanec lepo uspevata. Perspektiva je tudi v modrem pinotu, vendar je zanj potrebno znanje, ki ga v Posavju še ni na pretek. Pomemben segment so tudi peneča se vina. Imamo čudovite danosti za penine, sploh na Dolenjskem in Bizeljskem. Imamo Isteniča, ki je bil veliko pred časom, in Mastnaka, od novih pa Slapšaka in še veliko mladih. Saj se premika, ampak prepočasi.
Če se osredotočiva na lokalne sorte: zdi se, da je frankinja dobila kar zagon, odkar je uradno slovenska. Kaj pa kraljevina?
Tako kot smo začeli s frankinjo, bi morali tudi s kraljevino. Seveda je treba najprej urediti vse potrebno v vinogradih, zmanjšati pridelke. S kraljevino bi morali storiti kot Brici in Vipavci z rebulo. Na prvo mesto pa bi pravzaprav postavil laški rizling. To je odlična sorta, ima pa negativen predznak, ker se je v preteklosti vino prodajalo v litrskem programu po nizki ceni. Zato ga danes nihče noče piti. A pri nas ima odlične pogoje. Kot frankinja med rdečimi sortami. Na Bizeljskem pa imajo rumeni plavec, ki je odlična sorta za penine.
Kdaj pa bomo iz Posavja dobili več kompleksnejših vin?
Najprej se bodo morali vinogradniki sami s seboj dogovoriti, kaj bi radi, potem pa je treba začeti v vinogradu. Najprej je treba vinograde zasaditi na pravih legah. V drugem koraku bo treba bistveno zmanjšati pridelek, ni dovolj le zelena trgatev. V Beli krajini se to kar dogaja, v drugih dveh okoliših pa malo manj. So pa iz cvička preskočili na tako imenovana lahkotna sveža vina, kar je zelo pomembno. Zdaj bo treba še malce počakati, da bodo stopili na drugo stopnico in začeli pridelovati kompleksnejša vina, primerna tudi za zorenje v kleti in nato v steklenicah. Je pa treba vedeti še eno stvar: Primorska ima na drugi strani Italijo, mi pa imamo v Beli krajini čez mejo vasi s po 30 prebivalci, kjer nismo našli nobenega pozitivnega zgleda. In kupcev ni.
Je res tako težko priti čez Gorjance?
Težava so povezave. Dejstvo je, da smo bogu za hrbtom. Tudi s turizmom je težava zaradi tega. Desetkrat bolj se je treba potruditi, da pride kdo k tebi.
Kako je z vinskim turizmom v Posavju?
To je šov, ki ga je treba zganjati. Rok Petančič iz KŠTM Sevnica se zelo trudi z modro frankinjo. Njemu kapo dol, saj bo s tem napredovala vsa regija. Letos so resno zastavili Teden okusov Posavja, v okviru katerega sodelujejo gostinci, vinarji in drugi ponudniki. Bomo videli, kaj bo iz tega. Pri nas, v Beli krajini, so klasični kmečki turizmi, ni pa visoke kulinarike. Ni to, da ne bi znali, nimamo je komu ponuditi. Imamo še Dobrote Bele krajine, kjer se gostinci trudijo, pa ne smemo seveda pozabiti Vinske vigredi v Metliki. Na splošno pa je preveč salamijad in raznih izpeljank iz tega. To ima skoraj vsaka vas. Tako kot na hitro pripravljenih vinskih veselic.
Intervju je bil objavljen v novem magazinu hiše dobrih vin Koželj, Wine Magazine 2019. Novinar: Vanja Alič, Finance, O vinu
Modra frankinja barrique
15,80 €
Šturm
Slovenija
·
Bela krajina
·
Rdeče
·
Suho
·
2017
·
Šturm je dvignil Modro frankinjo na neverjeten nivo. Znižal je pridelke na trto, pustil vinu dihati v lesenih sodih in rezultat je elegantno zrelo rdeče vino, ki nobenega ne pusti ravnodušnega. Kisline so mehke, pookus je dolg, kombinacija z rdečim mesom pa božanska.Za modro frankinjo modre kolekcije je značilna globoka rubinasta barva z odtenki vijolične. Poudarjena cvetica izraža pestre arome zrelih rdečih in črnih sadežev, ki se prepletajo s pikantnimi notami črnega popra ter pridihom po praženem in vanilji. Vino je suho, polnega telesa ter zaokroženega okusa, ki spomni na suhe slive. Zrele in uravnotežene kisline ter omehčani tanini napovedujejo popolnoma dozorelo vino v zelo dobri formi.
Decanter Bronze
87
Modra frankinja Turn Premium
15,50 €
Klet Krško
Slovenija
·
Dolenjska
·
Rdeče
·
Suho
·
2020
·
Pridih sodobnosti s poudarkom energije sortnosti.Visoko nad Krškim, na vinorodni legi Sremič uspeva trta, ki vinu podarja prefinjen in izrazit karakter. Srečanje z brbončicami v ustih ustvari žameten, sadno sočen in mineralni okus, ki se sčasoma razvije v dolg prijetno poln odhod. Vse z namenom, da se zaljubite vanjo in se ji do popolnosti predate.
Blagovna znamka
Linija
Turn Premium
Država
Regija
Dolenjska
Barva
rdeče
Sorta
Modra frankinja
Struktura
sveže rdeče vino
Sladkorna stopnja
suho
Letnik
2020
Alkoholna stopnja
12,5 %
Vsebuje
sulfit
