Dobra vina si zaslužijo primeren kozarec

Pomemben del kakovosti vina je, poleg vonja in njegovega okusa, njegova barva. To je tudi prva informacija o vinu, ki jo dobimo že ob nalivanju v kozarec, in tudi prva stvar, na podlagi katere si o vinu ustvarimo mnenje, še preden ga povohamo in okusimo. Na podlagi podatka z etikete steklenice - porekla vina, njegove starosti, sortnega sestava in barve že nekako tehtamo, si ustvarimo prvo mnenje in postavimo lestvico pričakovanj o kakovosti.

Če bi - kot so do 19.stoletja - uporabljali lesene, glinene čaše ali težke okrašene kristalne kozarce, barve sploh ne bi ocenili ali pa zelo težko. Sodobni kozarci so zato iz čim tanjšega, proti razenju odpornega stekla (kristalina). Kozarci se od tistih, iz kakršnih so pili naši dedje in babice, razlikujejo tudi po velikosti. Kozarci so precej večji in praviloma na visokih pecljih, kar omogoča udobno prijemanje, tako da s prsti vina ne grejemo in ne mažemo stene kozarca. Ne tako stara novost je, da vina različnih porekel in sort potrebujejo kozarce različnih velikosti in oblik. Dejstvo je, da isto vino, če ga vonjamo iz dveh zelo različnih kozarcev, diši drugače. Teorija za tem je preprosta. Za to, kako bomo dojeli subtilne, toda večplastne vonjave vina so pomembni naslednji dejavniki: volumen kozarca in oddaljenost površine natočenega vina od njegovega roba, kar določa, koliko se z nosom lahko približamo vinu. Volumen kozarca pogojuje, koliko se bodo vonjave vina zmešale z zrakom, oblika kozarca pa, koliko se bomo z nosom vinu lahko približali.

Večina kozarcev ima obliko tulipana, proti vrhu se kozarec zožuje in tako mešanica arom iz zraka in vina koncentrira proti odprtini, kjer jih pričakuje naš nos. Praviloma se rdeča tančica vina, ki potrebujejo, preden pridejo na našo mizo, več let zorenja, najbolj izkažejo v velikih kozarcih volumna 6 dl in več, delikatna bela vina - kot na primer klasični razling - pa v dosti manjših in ožjih kozarcih, v katere komaj nalijemo en deciliter. Kozarci za žlahtne in dragocene predikate so praviloma še manjši. Dobro je vedeti, da vina v kozarce nalivamo samo do njihovega najširšega dela (ki je ponavadi na spodnji četrtini), kar pomeni, da bo tudi v največjem kozarcu, za bordojca, recimo, le malo več kot deciliter vina.

To je bila teorija. Kaj pa praksa? Shranjevanje različnih kozarcev za različne sloge in sorte vin, če računamo vsaj šest kozarcev od vsakega, zahteva veliko prostora za shranjevanje, veliko ročnega pranja in poliranja in nenazadnje kar nekaj denarja. Cene dobrih kozarcev se začnejo neklje pri 8 evrih, vrhunski strojno izdelani stanejo vsaj 15 evrov, ročno izdelani pa 40 evrov in več.

Na koncu še moja izkušnja z najboljšimi in - najdražjimi - kozarci. Dva sem dobil v dar, uporabil samo enkrat, izkušnja je bila enkratna - tanki, lahki, krhki - in enega pri poliranju razbil. Drugi preživeli stoji zadaj v omari v zadnji vrsti in, ko sežem po kozarcu, ga samo žalostno pogledam, se spomnim njegovega brata dvojčka in izberem starejši, robustnejši model.

LEON BETON

Članek je bil prvič objavljen v reviji Dober tek.