Ko iz grozdnega mošta v vinski kleti nastane vino, ga napolnijo v steklenice in pošljejo v svet. Včasih samo na drugi konec mesta, včasih pa tudi na drug kontinent. Na teh poteh je vino izpostavljeno različnim temperaturam, ekstremnim vremenskim situacijam, tresljajem, sončni svetlobi … Časi, ko so palete z zaboji vin stale cele dneve na kakšnem dvorišču skladišča ali pristanišča, so v glavnem mimo.
Danes boljša vina v daljne dežele prevažajo celo v klimatiziranih zabojnikih, tako da čim bolje preživijo dolgo pot in ne izgubijo kakovosti. Res pa je, da vina za tako potovanje posebej pripravijo: primerno jih filtrirajo, dodajo jim tudi potrebno količino žvepla, ki zagotavlja, da bo vino transport preživelo. Plastenka refoška iz prijateljeve kleti je prav gotovo ne bi. Tudi samo vino vsebuje sestavine, ki ga ščitijo pred kvarjenjem – alkohol, vinsko kislino, tanine – a ga je kljub temu treba stabilizirati. Žal vsaka temeljita filtracija in dodajanje žvepla vino iz žive snovi spremenita v nekaj drugega, a brez tega ne gre. Vzorec, ki ga pri vinarju poskusimo iz soda, je vedno drugačen od tistega, ki ga doma spijemo iz steklenice. Vse naravne stvari se kvarijo – pomislite na doma pečeni kruh in na tistega iz industrijske pekarne, ki ostane svež in puhast še več dni po nakupu. Skrivnost je seveda v raznih dodatkih, o katerih ne želimo veliko vedeti. Žveplo ni sovražnik vina – je koristno in nujno potrebno, le pretiravanje pri dodajanju žvepla ali varčevanju z njim ni dobro.
Na vse te procese sami ne moremo vplivati, veliko pa lahko storimo, da vino od trenutka, ko ga prinesemo domov, ne bo izgubilo kakovosti in bo zdravo , ko ga bomo postavili na mizo. Predvsem ga moramo hraniti v temnem, hladnem prostoru brez tresljajev in s primerno vlažnostjo. Temnem zato, ker ultravijolični žarki vinu – čeprav je v steklenica iz obarvanega stekla – škodijo. Hladnem zato, ker pri nižjih temperaturah kemijski procesi v vinu potekajo počasneje in dela vino počasnejše korake proti svojem naravnemu koncu. Optimalna temperatura vinske kleti je okoli 10 °C, a to je ideal, ki ga je v domači kleti težko doseči. Temperatura kleti je lahko tudi 18 °C, pomembno je le, da temperatura preveč ne niha. Povišana vlažnost prostora poskrbi, da se plutovinasti zamaški v steklenicah ne izsušijo in prenehajo tesniti. Vendar z vlažnostjo ne gre pretiravati, pri previsoki vlažnost se namreč v prostoru hitro razvije plesen, ki poškoduje zamašek, in etikete na steklenicah hitreje razpadejo.
