Zvonimir Simčič – Medot oče rebule – papà della ribolla gialla

Njegova prizadevanja še danes predstavljajo svetilnik v razvoju in ustvarjanju vin v regiji. Bil je vizionar, ki je postavil nove smernice v vinskem svetu in temelje svojemu domačemu Medotu, predvsem pa je svoje prepričanje, da ni pomemben le cilj temveč celotno življenjsko potovanje, prenesel na svoje sokrajane in na svoje potomce.

Bil je spoštovan poznavalec vin v domovini in mednarodno, študiral v Italiji na eni najznamenitejših šol vitikulture in enologije v Coneglianu, katere diplomanti zasedajo najpomembnejše vinske poklice in pozicije po svetu. Imel je moralno avtoriteto v domovini, strokovne usmeritve pa je pridobil na šolanju. S tem je imel ključne podlage, da je svojo vizijo lahko tudi uveljavil kljub temu, da njegovega odnosa do rebule takrat nihče ni razumel. Pod njegovo taktirko je bila zgrajena sodobna zadružna klet, danes Klet Brda. Od začetka je bil vpet v njen razvoj, najprej je bil enolog, pozneje pa dolgoletni direktor. Začetno kapaciteto kleti, ki je bila 4 milijone litrov, je do odhoda v penzijo pripeljal več kot potrojil. Na vrhuncu je bila proizvodnja okrog 14 milijonov litrov, več kot polovica pa je bilo rebule. A njemu je bila najpomembnejša kakovost. Patentiral je nov način proizvodnje rebule, ki je prinesel neverjetne rezultate. Njegova Zlata rebula je takoj požela vrhunske rezultate na mednarodnih degustacijah, z njo je dosegel izjemne prodajne uspehe. Bil je tudi prvi, ki je ustvaril peneče vino iz rebule, najprej po tankovski metodi, to je bila znana Peneča rebula, po njenem uspehu pa se je peneča rebula rodila tudi na italianski strani, prav tako s tankovsko metodo, ki še danes predstavlja največjo količino in kvaliteto peneče rebule na italijanski strani – Collavini. Zvonimir Simčič je zadružno klet je zapustil šele z upokojitvijo v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja, nato pa je v pokoju izpolnil še svoje kronsko poslanstvo – ustvariti klasično penino na osnovi svoje ljubljenke rebule na svoji domačiji in postaviti to avtohtono sorto ob bok šampanjcem. V to je vložil vse svoje znanje in izpopolnil elegantne penine, ki so postale znane pod blagovno znamko Medot.

Njegov trud in uspehi so bili večkrat prepoznani in nagrajeni. Postal je častni občan občine Brda. Tudi v Italiji je veljal za eminenco zaradi uspešne tehnološke in ekonomske zgodbe, ki jo je takrat predstavljala Klet Brda. Bil je edini tujec, ki je zaradi svojega dela na področju vinarstva postal član italjanske Akademije za trto in vino – počastili so ga s prihodom vseh akademikov na Domačijo Medot. Bil je tudi član viteškega reda Ordo Equestris Vini Europae in pobudnik somemelier Slovenije.

Ob odprtju prenovljene kleti 2019, so na Domačiji Medot, kot se za novo klet spodobi, predstavili nova vina, v čast Zvonimirju Simčiču so predstavili povsem novo etiketo mirne rebule Rebula Journey. ”Vino Rebula Journey je celovita zgodba življenjske poti Zvonimirja Simčiča, na kateri je izkušnje pridobil po vsem svetu, znanje prinesel domov ter ga prelil v svoje delo v njegovih ljubih Brdih. Trideset let je uspešno vodil največjo vinsko klet v Sloveniji, z jasno vizijo pa je postavil temelje za razvoj in razcvet Brd, ki so danes prepoznavna po vsem svetu. Rebula Journey predstavlja tisti del njegove življenjske poti, ko se je zaključilo pomembno življenjsko poglavje v briški kleti in se je začelo novo v njegovi domači kleti. To vino je našlo svojo pot med svežimi, lahkimi vini, ki jih je proizvajal v Kleti Brda, ter bolj dozorelimi in bolj kompleksnimi, ki jih je ustvarjal na Domačiji Medot,” je ob predstavitvi nove etikete in vina povedal Simon Simčič, Zvonimirjev vnuk, prav to zgodbo pa upodablja tudi ilustracija na novi etiketi, katere avtorica je priznana ilustratorka Lili Saje Wang.

Prav zaradi prizadevanj Zvonimirja Simčiča, ki odmevajo še danes, se je na domačiji Medot, v rojstni hiši očeta rebule, v začetku maja 2019 na prvem skupnem srečanju takratne ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandre Pivec s predsednikom italijanske regije Furlanije Julijske Krajine Massimilianom Fedriga, ko sta položila prvi temeljni kamen edinstvenega evropskega projekta, ki povezuje dve vinorodni regiji in eno sorto – rebulo. Tako je nastala iniciativa Brda-Collio, ki s ciljem enotnega čezmejnega zaščitenja geografskega porekla rebule lahko postane edinstven evropski projekt. Obe strani sta poudarili pripravljenost za sodelovanje predvsem s poudarkom na skupnih aktivnostih pri postopkih zaščite in promocije vin s tega območja. Ta projekt je kot edinstven evropski primer čezmejnega sodelovanja pri skupni zaščiti lahko izjemen navdih, saj je prav sodelovanje ena ključnih vrednosti pri spopadanju z vsemi sodobnimi izzivi.

ČLANEK SI LAHKO V CELOTI PREBERETE NA POVEZAVI: TUKAJ