A+ belo, zvrst rebule, pikolita in chardonnaya, v popolnosti odraža poreklo Goriških brd. Izbrano grozdje najboljših leg Goriških Brd in omejeno število steklenic pričata o njegovi edinstvenosti. Eleganca vina A+ belo je rezultat skrbnega donegovanja v hrastovih sodih, v katerih je zorelo 18 mesecev.Pridelano samo v kakovostno primernih letinah. V ustih je polno, masivno in hkrati uravnoteženo, s čvrsto strukturo, ki mu napoveduje izjemno dolgo življenje. Razkošna in večplastna. Zrelo sadje, maslene in mineralne note ter fino integrirane začimbe, ki so se razvile med zorenjem v lesu.Barve starega zlata z mineralnimi odsevi.
Grozdje prihaja iz posestva Pazo de Barrantes, v dolini Salnés (Rias Baixas, D.O. Galicija).Grozdni sok 30 dni fermentira pri 10°C z usedlinami v posodah iz nerjavečega jekla. Nato je vino dva meseca v stiku s svojimi kvasovkami.Albariño velike osebnosti, s čudovitim in dišečim sortnim značajem in presenetljivim potencialom staranja steklenic. Na nos očara z intenzivnimi cvetnimi, sadnimi in balzamičnimi aromami in s svojo globino, eleganco in svežino navduši usta. Pazo Barrantes je popolna mešanica strukture in svilnosti, kompleksnosti in obilnosti, dolgoživosti in takojšnjega uživanja.
Vino Alfonz je nastalo v spomin na Benedetičevega pradedka, njegovo znanje, tradicijo in družino, ki je pred natanko 100 leti (leta 1923) od grofa Teuffencacha kupila prva 2 ha vinogradov in prvič pridelala svoje vino. V vino sta vnašeni tradicija pridelave in stilizacija tistega časa, vino je sortno, živo in živahno, pravi izdraz in pečat terroirja.
Vino je kristalno, intenzivne zlato rumene barve, ki vleče na jantarjevo. Je gosto, na robu kozarca pušča lepe zavese. Cvetica je intenzivna in uglajena. Prvi nos je meden, kasneje se izpostavijo sadne vonjave po pomarančni lupini in jabolčnih krhljih ter vinski vonj, zaznati je tudi malce poprove pikantnosti. V ustih se sadnost in medenost ponovita. Pookus je intenziven in dolg, mineralen in svež. Zelo kompleksno vino. Ročna trgatev konec septembra.
Vino je srednje intenzivne slamnate barve, deluje sijoče in umirjeno.Cvetica je čista in prepoznavna, zelo fina. Prevladuje vonj po eksotičnem sadju, pokošeni travi in zeliščih. V ozadju lahko zaznamo tudi rahlo pikantne note. V ustih nas preseneti s svojo polnostjo in skladnostjo. Deluje elegantno, kompleksno in harmonično. Ima zelo dolg kremast pookus, ki lepo zaključi celotno podobo vina, toplo, z dolgim zatonom.
Vino je srednje intenzivne slamnate barve, deluje sijoče in umirjeno. Cvetica je čista in prepoznavna. Prevladuje vonj po eksotičnem sadju, pokošeni travi in zeliščih. V ozadju lahko zaznamo tudi rahlo pikantne note. V ustih nas preseneti s svojo polnostjo in skladnostjo. Deluje elegantno, kompleksno in harmonično.Ima zelo dolg kremast pookus, ki lepo zaključi celotno podobo vina.
Vino je srednje intenzivne slamnate barve, deluje sijoče in umirjeno. Cvetica je čista in prepoznavna, zelo fina. Prevladuje vonj po eksotičnem sadju, pokošeni travi in zeliščih. V ozadju lahko zaznamo tudi rahlo pikantne note. V ustih nas preseneti s svojo polnostjo in skladnostjo. Deluje elegantno, kompleksno in harmonično.Ima zelo dolg kremast pookus, ki lepo zaključi celotno podobo vina, toplo, z dolgim zatonom.
Vino je srednje intenzivne slamnate barve, deluje sijoče in umirjeno. Cvetica je čista in prepoznavna, zelo fina. Prevladuje vonj po eksotičnem sadju, pokošeni travi in zeliščih. V ozadju lahko zaznamo tudi rahlo pikantne note. V ustih nas preseneti s svojo polnostjo in skladnostjo. Deluje elegantno, kompleksno in harmonično.Ima zelo dolg kremast pookus, ki lepo zaključi celotno podobo vina, toplo, z dolgim zatonom.
Arhivsko vino je namenjeno resničnim poznavalcem, ki znajo ceniti njegovo uglajenost in, ki znajo določiti čas kdaj ga bodo pili, s katero hrano in v kakšni družbi.Arhivsko vino je lahko zelo lepo in pozorno darilo.Vsebuje sulfit.
Vino izrazito jantarne barve z rahlo zelenkastim odtenkom. Raznolika aroma prinaša mešanico suhega sadja (marelice, fige, rozine) in začimb, zaokroženo z aromo medu, karamele in mandljev ter s pridihom dimljenosti. Odtenki arome suhega sadja so ujeti v nekoliko oljnati teksturi in se nadaljujejo v rahlo pikanten pookus. Živahna, a zrela kislost se lepo dopolnjuje z nepovretim sladkorjem in vinu daje prijetno svežino.Kaj se je zgodilo leta 1974?Po odlični trgatvi leta 1971 so to arhivsko vino lahko pridelali šele leta 1974. Kljub temu je vino Šipon – suhi jagodni izbor, letnik 1974, ki ni klasični letnik, izstopalo kot resnično posebno vino.
Pozna trgatev.Vino je limonasto rumene barve z rahlo zelenkastim odtenkom. Aroma izraža pridih začimb, cvetja, kutin in jabolk. Suho sadje je mogoče prepoznati tudi v ozadju. Okus je sladek, z zrelo kislostjo, priokusom po suhih figah in marelicah ter začimbah in jabolkih. Pookus je srednje dolg in ga spremlja aroma suhega sadja in začimb.Kaj se je zgodilo leta 1987?To je bil sorazmerno suh letnik. Ustrezna stopnja vlažnosti, ki jo zagotavlja mikroklima v vinogradu (vlažne noči in jutranje meglice), je omogočila želeno rast žlahtne plesni, ki se začne razvijati, ko sladkorna stopnja preseže 70 °Oe. Letnik 1987 dobro kaže, kako pomembna je »zdrava« mikroklima. Na vetru nekoliko posušeno grozdje vsebuje koncentriran sladkor, kisline in ekstrakte. Vina letnika 1987 so se, tako kot vina leto poprej, izkazala kot izjemno kakovostna in s posebnimi značilnostmi. Tudi glede količine in kakovosti je bila trgatev leta 1987 nadpovprečna.Tega leta so v podjetju obrali trte laškega rizlinga 6. januarja, kar je v Sloveniji znano kot »Vino treh kraljev« (Gospodovo razglašenje).
Pozna trgatev.Vino je zlate barve z zelenkastim odtenkom. V aromi je izražena široka paleta arom suhega sadja, začimb, smole, žajblja, jabolk in kutin. Mineralni okus prinaša pridih po zeliščih, žajblju in suhem sadju. Pikanten pookus prinaša aromo suhih fig in z nežnimi tanini.Kaj se je zgodilo leta 1988?Idealne vremenske razmere leta 1988 so pomagale pridelati največje število posebnih vin, toda jagodni izbor in pozna trgatev belega burgundca sta bili resnično nekaj posebnega.
100% fino vino. Drži se briške vinarske tradicije, ki zagotavlja ubranost okusov. Ne mara elitizma, a izstopa iz povprečja. Je dovolj drzno, a hkrati sproščeno, da z lahkoto najde svojo vlogo v različnih scenarijih. Je nov vinski standard kulture vsakdanjega življenja.
Barva je srednje poudarjena zlatorumena. Cvetica je dokaj pestra, kaže znake dozorevanja, postaja medena. V ustih je suho, okusa ne manjka, kar je prijetno presenečenje glede na letnik, v ustih se pravzaprav kar razbohoti in ponudi pester karakter.Vstopno vino? Sploh ne, gre za precej resno zvrst z lepim potencialom. Daljši, dolg.
Vino je kristalno, nežne zlato rumene barve. Že na pogled je sveže, a gosto. V fini in obstojni cvetici sta zaznavni sadnost zrelih jabolk in mineralnost. Vino lepo napolni usta, v okusu se povsem ponovijo zaznave z nosa. Pookus je dolg in svež, obvladujejo ga prijetne kisline in mineralnost.Beli pinot je elegantno in harmonično vino polnega telesa, ki se bo ujelo z belo ribo iz pečice ali z žara, pa tudi s z nekoliko slajšim pršutom.
Izraža primarne arome ter eleganco belega pinota interpretirano z zorenjem v rabljenem lesu. Les pripomore h kompleksnosti, a vino v prvi vrsti ostaja beli pinot.Globlje zlatorumene barve. Cvetica je nežnejša, diskretna, dozorela. Zaznamo nežne note zorenja v lesu kot so karamela, maslo, bombonjera pa tudi nekaj sadnih v smeri breskve in zrelega rumenega sadja. Vse skupaj je pestro in prepleteno.Suho, bogatega, intenzivnega in toplega okusa, ki naznanja krepko telo in občasno daje celo občutek prijetne sladkosti. Dokaj zmernih kislin za beli pinot. Tekstura na jeziku daje oljnat občutek, ki ga zlahka zaznavamo, vino deluje zelo polno. Z dolgim slanim zatonom.Beli pinot je pravo hrani prijazno vino, dobro se ujema skoraj z vsemi jedmi. Hkrati pa bomo le stežka našli boljše vino za brancina v soli. Zelo dobro se ujame tudi z brancinovim karpačom.
Vino je nežne limonasto rumene barve. Cvetica je zadržana, enostavnejša, diši po limonah in rumenih jabolkih, a je lepo definirana. V ustih je vino suho, srednjega telesa, zmernih kislin.
Pridelan je izključno iz grozdja sorte beli pinot. Zdravo in izbrano grozdje specljamo in ga 24 ur hladno maceriramo. Po končanem vrenju zori 4-5 mesecev na drožeh, da pridobi na značaju in polnosti. Na trgu se pojavi približno 6 mesecev po trgatvi.Vino je nežne limonasto rumene barve z diskretno in prefinjeno cvetico, ki diši po jabolkah in limonah ob spremljavi mineralne note lapornatih tal. Vino je v ustih suho z lepo uravnoteženimi kislinami ter kančkom oljnate teksture. Zelo dobra, asketska izvedba sorte, ki v Sloveniji ni med najbolj pogostimi. Zaznati je nežen dotik lesa, ki se izrazi v polnosti in zaokroženosti okusa. Harmonično vino z dolgim pookusom ter izraženo eleganco in mehkobo. Ujame se z večino hladnih in toplih predjedi, ki si jih lahko zamislite.Vino je 18 mesecev zorelo na finih drožeh v 1700 l sodih iz francoskega hrasta.
Beli pinot bo navduši z nežno zlatorumeno barvo, ki razkriva subtilnost. Sadna sočnost, z izrazito grenivko in zrelim jabolkom, zaznamuje topel letnik. Cvetica je natančna, prijetna in kompleksna. Zelo suho, z mero kislin, ki je atipična za Brda, a beli pinot se na primerni legi očitno ne zmeni veliko za toplejšo klimo. Ponuja izjemno suhost, obilo okusa in dolg zaton.
Izrazito po bezgu, kiviju, kosmulji in pasijonki. Srednje polnega telesa, hrustljava svežina in rahlo pikanten zaključek. Slamnato rumene barve.Če je sredozemska prehrana nepogrešljiv del vašega načina življenja, vam je sodoben slog vin Quercus pisan na kožo. Prepoznali jih boste po intenzivni sadni aromi. Ta se lepo dopolnjuje s polnim, a svežim okusom, v katerem je moč začutiti briško zemljo. Ker zorijo v posodah iz nerjavečega jekla, vam bo lažje prepoznati njihov sortni značaj.
Izrazito po bezgu, kiviju, kosmulji in pasijonki. Srednje polnega telesa, hrustljava svežina in rahlo pikanten zaključek. Slamnato rumene barve.Če je sredozemska prehrana nepogrešljiv del vašega načina življenja, vam je sodoben slog vin Quercus pisan na kožo. Prepoznali jih boste po intenzivni sadni aromi. Ta se lepo dopolnjuje s polnim, a svežim okusom, v katerem je moč začutiti briško zemljo. Ker zorijo v posodah iz nerjavečega jekla, vam bo lažje prepoznati njihov sortni značaj.
Izbira vina je vedno subjektivna odločitev, odvisna od številnih dejavnikov (priložnosti, preferenc okusa, cene, spajanja s hrano itd.), je pa za pravo izbiro dobro poznati tudi samega sebe. Če še ne veste, ali vam bo bolj všeč suho, polsuho, polsladko ali sladko belo vino, preverite osnovne smernice strokovnjakov, s katerimi bo tako pestra ponudba naše Hiše dobrega vina prava mala malica.
Kako izbrati pravo belo vino zase
Slovenci pridelamo 70 % belega vina, med najbolj znane sorte pa spadajo chardonnay, rumeni muškat, sladki muškat, beli in sivi pinot, laški rizling, sauvignon, traminec in malvazija.
Če se z belimi vini šele spoznavate, je dobro, da najprej odkrijete, katera vam ustrezajo. Študija, ki so jo opravili na državni univerzi Sonoma v Kaliforniji, je pokazala, da večina ljudi najprej uživa v sladkem belem ali rose vinu, nato pa se zaljubi v suha vina ali vina z bolj značilnimi okusi.
Pri izbiri upoštevajte okuse, ki jih imate sicer raje, za katero priložnost izbirate vino, ali ga boste spajali s hrano, ga boste mešali ali pili samostojno.
Čeprav je splošno mnenje, da starejše kot je vino, boljše je, pa to ne drži popolnoma. Le nekatera vina imajo s starostjo boljši okus. Pravilno staranje vina je odvisno od številnih dejavnikov, vključno z regijo, iz katere izvira vino, in količino taninov, sladkorjev in kislin, ki jih vsebuje.
In ne pozabite: naš okus se spreminja vse življenje. Vsake toliko preizkusite novo sorto. Če imate danes raje svež in suh Frelihov Zeleni silvanec, to še namreč ne pomeni, da vam čez nekaj let ne bo bolj ustrezala tudi Jakončičeva zlatorumena zrela Carolina bela z zaznavnim vonjem po kokosu, karameli in prezrelih sadežih.
Pogosta vprašanja
Postrežba belega vina
Bela vina postrežemo pri temperaturi od 8 do 12 °C, pri čemer lažja bela, kot sta laški rizling in malvazija, postrežemo pri 8 do 10 °C, bogatejša oziroma bolj strukturna bela vina, kot so chardonnay, sauvignon in barikirana bela vina, pa pri 10 do 12 °C.
Sladka vina ohladimo na 6 do 8 °C, penine pa različno, odvisno od tega, kako kompleksna je penina. Kar zadeva penine, je splošno pravilo, da lažje penine ponudimo nekje pri 6 °C, zahtevnejše penine in šampanjce pa pri 10 °C.
H kateri hrani se najbolje poda belo vino?
Bela vina so odlična za spajanje s perutnino. Postrežemo jo lahko s polnimi ali lahkimi belimi vini, s katerimi se tudi dobro ujemajo ribe, kot sta brancin in som. Za oslič in postrv so boljša izbira aromatična, srednje polna in polna bela vina, kot sta chardonnay in suhi rizling, za tuno in lososa pa polnejša bela vina.
Bolj slane ribe, kot so sardele, so odlične z različnimi vrstami vin, tudi suhim roséjem, penino in suhim rizlingom, pri morskih sadežih pa izberite raje suho sveže belo vino srednjega telesa, kot je drzno vino s svežimi aromami belega sadja in zelišč, Etna Bianco DOC Bio Torre Mora.
Če boste postregli močan sir, kot je sir s plemenito plesnijo ali sir z močnim vonjem, postrezite zraven sladko vino, recimo Prusov traminec. Gre za srednje aromatično vino, katerega nežen vonj spominja na začimbe, sladki koren, nageljnove žbice in cvet divje vrtnice. V okusu daje vino vtis razkošnosti, kjer je čutiti plemenito žlahtno plesen botritis, ki daje vinu poseben čar in se odlično poveže prav s sirom s plemenito plesnijo.
Rizling, recimo Verusov s prijetnim mladostnim karakterjem, je primeren za kombiniranje z baziliko, ingverjem, poprom, hrenom, kumino in žajbljem.
Katere vinske kozarce izbrati?
Za sveža bela vina se uporablja kozarec tulipanaste oblike, ki omogoča hitro sproščanje vonjav in zaznavanje sadnosti ter svežine.
Za zrelejša bela vina so boljša izbira kozarci, ki so prav tako tulipanaste oblike, vendar so bolj odprti in večji. Takšna vina namreč vsebujejo težje hlapne arome, ki potrebujejo večjo prostornino, da se ob vrtenju kozarca sprostijo.