Akord je zvrst treh belih sort, pridelajo ga dva do trikrat v desetletju. Sestavljajo ga traminec, rumeni muškat ter lokalna kraljevina. Prvi dve sorti dodata izrazito aromatičen profil, kraljevina prispeva lokalni karakter ter živahno kislino.Vse sorte hkrati trgamo v njihovi popolni zrelosti. Po drozganju sledi mesec dni maceracije. Po 36 mesecev zorenja v hrastovih sodih vino brez filtracije napolnimo v steklenice. Rezultat je izrazito dišeče vino jantarne barve kompleksnih arom z zelo samosvojim karakterjem. Cvetica je raznolika in spominja na dozorelost, suho sadje, suhe fige, med, karamelo s kančkom lesa. Pomislimo, da nas v ustih čaka nekaj sladkega, a vino je popolnoma suho, nekoliko trpkasto, krepkega telesa z dolgim pookusom. Zelo samosvoje vino, ki mu slogovno težko najdemo par.Je intenzivne, bogate zlato rumene barve. Vonj je intenziven ter zrel in na začetku spominja na preslico in gozdno podrast. Čez čas se odpre in iz njega zaveje prijetna sadnost z zrelo melono v ospredju. V ustih ne deluje čisto suho, zaznavni so tanini, kot posledica maceracije treh belih sort. Pookus je dolg in presenetljivo saden. Deluje sveže in zelo mineralno.
Angel Belo je zvrst rojena v sinergiji z naravnimi krogotoki. Ta se kaže v vinih, ki ne izstopajo, ne po vonju ne po okusu. V kozarcu ne iščejo pozornosti. Prav to jim daje širino, ki pri kulinaričnih spajanjih le redko pozna okvirje. Vzemite si čas, takrat bo tudi Angel Belo slajše kot kdaj koli prej.
Angel Belo je zvrst rojena v sinergiji z naravnimi krogotoki. Ta se kaže v vinih, ki ne izstopajo, ne po vonju ne po okusu. V kozarcu ne iščejo pozornosti. Prav to jim daje širino, ki pri kulinaričnih spajanjih le redko pozna okvirje. Vzemite si čas, takrat bo tudi Angel Belo slajše kot kdaj koli prej.
Globoke zlatorumene barve, malce motno. Cvetica je dozorela. Vonj je nekoliko balzamičen in animaličen - borove iglice, moker kožuh, s časom tudi petrolej in vanilja. Suho v ustih, srednjega telesa, visokih kisli, ki so zrele. Okus v ustih je dokaj intenziven, tekstura oljnata. S čvrsto hrbtenico. Zelo samosvoj slog chardonnayja.Chardonnay je sorta, ki v naših krajih zelo izrazito odraža pogoje zorenja v različnih letinah. Po trgatvi je bil mošt skupaj z jagodami maceriran 4 dni (brez kontrole temperature, brez dodanih kvasovk), s čimer je iz grozdnih jagod pridobil čim več naravnih snovi, katera bodočemu vinu zagotovijo veliko naravno stabilnost. Posledica tega je tudi intenzivna rumeno oranžna barva z rahlo motnostjo in možnostjo usedline, ker naših vin ne filtriramo. Med dvoletnim zorenjem v velikih hrastovih sodih je vino opravilo tudi mlečni razkis. Po stekleničenju je vino zorelo še tri leta preden smo ocenili, da je prišel čas za prodajo. V kleti vinu ne spreminjamo karakterja, kar pomeni,da ga ne filtriramo, čistimo, ne uporabljamo nobenih enoloških sredstev in postopkov, razen pretokov in majhne količine žvepla (katero tudi navedemo na etiketi).
Vino ANA Cuvée je poimenovano po naši noni Ani in je zvrst belih sort grozdja, l. Sestavljeno iz sort Chardonnay-a 75%, Malvazije 10%, Sauvignonasse-a (F. Tokaj) 10% ter Rebule 5%. Maceracija in začetek fermentacije v velikih odprtih kadeh (plavnikih) 3 do 4 dni brez kontrole temperature, po prešanju je bilo natočeno v klasične lesene sode različnih velikosti od 500 do 3000 l, Razen minimalne količine žvepla ter klasičnih posegov v kleti kot so npr. pretoki in dolivanja ni bilo uporabljeno nikakršno drugo sredstvo ali postopek. Vino ANA Cuvée je bilo ustvarjeno z namenom, da našim klientom po dolgih letih ponovno ponudimo podobno zvrst vina, kot smo ga na naši kmetiji pridelovali do leta 1989. Takrat je bilo belo vino vedno sestavljeno iz treh domačih sort grozdja – FURLANSKEGA, TOKAJA, REBULE in MALVAZIJE, sedaj pa je v ANO Cuvée dodan tudi CHARDONNAY. Če želimo to vino uživati v optimalnih pogojih, priporočamo, da steklenico odpremo nekaj ur prej in ga servirano pri sobni temperaturi.Vino srednje poudarjene jantarne barve z oranžnimi odtenki. Cvetica je dozorela, pestra, enovita, po borovi smoli, suhih hruškah, s presenetljivo svežino glede na starost. V ustih je zelo suho, srednjega telesa z lepo zrelimi kislinami, adstringenca je minimalna, fokus vina je zelo jasen, mineralen, pookus dolg.Vsebuje sulfit.
Makovčevi imajo vinograde v Brjah, visoko nad dolino, na gričih med Vipavo in Branico. Klarnica obsega manjši del njihovih vinogradov, jim pa njeno grozdje pomeni velik izziv. Pridelku z dva tisoč trt iz 30 let starega vinograda namenjajo kar štiri vloge. Uporabljajo ga za penino in za tri mirna vina: »običajno« klarnico z le nekoliko daljšo maceracijo, oranžno vino s 30-dnevno maceracijo in predikat, ki dosega status suhega jagodnega izbora. Vsa vina tržijo pod blagovno znamko Mansus; tako so se v srednjem veku imenovale posamezne posesti – skupaj jih je bilo osem, ki so pomenile zametek naselja Brje.Mansusova klarnica dimenzije ostane mesec dni v stiku s kožicami. Vrenje poteka spontano, po stari vipavski navadi dolgih maceracij brez nadzorovanja temperatur, le posoda je sodobnejša, iz nerjavnega jekla. Nadaljnje zorenje poteka v sodih, ki jih je iz Makovčevih debel akacije (robinije) naredilo sodarstvo Kuzma. Vino ima barvo starega zlata z rdečimi odtenki, številne solzice ali srage napovedujejo visoke ekstrakte. Vonj je saden, po zelo zrelih marelicah, meloni, jagodah.V ustih se izrazi njegova toplina, lepo ravnovesje med kislino in alkoholi podčrtujejo zreli tanini, pookus krasijo medene note. Po degustaciji smo si jo privoščili ob skledi zimske solate s krompirjem in ocvirki: enkratno! Pomladi bi klarnico dimenzije priporočal k frtaljam z divjimi poganjki (šparglji, bljuščem, hmeljem …), poleti k sardinam na žaru, jeseni k bučnim njokom z žajbljevim maslom, pozimi h kolinam …
Sortni sestav je 100 % Kraljevina, ki je posebej značila za vinorodno deželo Posavje. Dvoletna maceracija na jagodah in drožeh, zorenje v hrastovih barik sodih.Vino je pridelano po več stoletni tradiciji. Je oranžno jantarne barve, nefiltrirano in brez sulfitov.Globlje jantarne barve. Cvetica je poudarjena, tople sadne note, ki spominjajo na začinjen jabolčni kompot, hruške in sušene marelice. V ustih dobi ta sadni značaj okrepitev z ravno prav zrelimi tanini. Suho, krepko vino prijetnih kislin, v ustih prevladuje vanilja, zaznave po lesu, pa tudi sadnosti je več. Prav lepo izpeljano oranžno vino.
Rahlo bakrene barve z jantarnimi odtenki. Izrazita mineralnost, agrumi in timijan. Nežni sladki tanini in dolg, svež ter trajen pookus, zaokrožen s praženimi mandlji. Vonj po kutini, zreli hruški, pečeni briški pituralki, zaznamo timijan.
Tej, v naši domovini najbolj razširjeni beli sorti, pri Ducalu posvečajo enako mero pozornosti, kot prej opisanima plemenitima. Vina so kompleksna, a jih zahvaljujoč slani mineralnosti in sočnim kislinam, krasi prijetna svežina. Odvisno od letnika, pa lahko začutimo manj ali več botritisa, včasih tudi petrojejske note in pikantnost ali pa zelišča. Od sadja nam brbončice razveseljujejo zrela jabolka, hruške, marelice, včasih pa tudi kaj od tropskega sadja. Pookus je vedno prijeten in dolg.
Vino je globoke jantarne barve, tako rekoč oranžne. Na nosu se na začetku rahlo zadržano prikradejo bogate note suhega sadja, zelišč in začimb, ki pa se kmalu odprejo. V okusu je vino sveže, mineralno in izjemno bogato, s polnim telesom.Gre za odlično harmonično vino, ki preseneča s svojim bogatim okusom in eleganco ter svežino, ki ga dela izjemno pitnega in presenetljivo primernega za spajanje z jedmi. To je vino, o katerem boste slišali še veliko in velikokrat. Osebno vino priporočam vsem, ki ste se kdaj vprašali, kaj je odlično belo vino iz amfore.Vino priporočam kot kombinacijo k dobremu pršutu, suhi salami in morskim jedem, predvsem na žaru. Še posebej pa vino priporočam k testeninam z botargo.
Kralj posebnih vin – tukaj narava ob pomoči lune naredi večino tistega, kar ponavadi dela človek. Najbolj zdravo in čisto vino, brez dodanega žvepla. Čista narava v kozarcu. Srednje intenzivne jantarne barve. Nos je dišeč, mladosten, spomni na grozdje.Najdemo note zorenja v lesu ter prefinjeno pikantno-lesno noto, ki spomni na mašna kadila in fine dišave. V ustih je vino suho, elegantno, trpkasto (jagodne kožice so se razgradile in ostale v vinu) in mladostno. Nota grozdja se prikrije, prevlada fina lesna nota.Z obilo karakterja in lepim, dolgim pookusom.
Vino narejeno z dvema dotikoma. Prvič se grozdje dotaknemo ob trgatvi, kjer ga potrgamo, zrepkamo in natočimo v hrastove sode, 7 mesecev dolivamo in mešamo, potem pa skrbno pretočimo v steklenice. Vino je brez dodanega žvepla. Staranje 7 mesecev z maceracijo v hrastovih sodih s prilagojenimi pokrovi.
Vino je globlje jantarne barve. Cvetica je intenzivna, diši po borovi smoli, suhih marelicah, zemlji in naribanih jabolkih.Suho vino, slano, nižjih kislin in oljnate teksture. Krepkejše, intenzivnega okusa in še daljšega pookusa. Okus v ustih je zelo pester in vztrajen. Ekstremna malvazija, pridelana na »oranžno«, in to zelo dobro.Izjemno bogato, kompleksno, prefinjeno in elegantno vino, z odličnim potencialom za staranje vsaj 10 let.
Vino je globoke jantarne barve. Cvetica je dozorela, diši po vanilji, medu, belem cvetju, rozinah in lesu. Zelo posebna.V ustih je vino suho, krepkega telesa, nižjih kislin, intenzivnega okusa, slano, okusno, usklajeno, krepko in toplo. Slog ima prednost pred sortnostjo. Če ste za kaj glasnejšega, bo tale malvazija ravno pravšnja. Lepo izdelana, v zelo dobri formi.Vino že sedaj izkazuje svojo bogato aromo in eleganco. Z zorjenjem v steklenici pa bo v času samo še pridobivalo na mehkobi in eleganci. Zato ga lahko, primerno hranjenega, pustimo starati tudi do petnajst let.
Rebula je ena od tistih glavnih avtohtonih sort Vipavske doline, ki najbolj odražajo terroir naših vinogradov. Njena glavna značilnost je telo in čreslovine skoraj rdečih sort, ki to belo sorto naredijo enkratno v vsem vinskem svetu. Po trgatvi je bil mošt skupaj s jagodami maceriran 4 dni (brez kontrole temperature, brez dodanih kvasovk), s čimer je iz grozdnih jagod pridobil čim več naravnih snovi, katera bodočemu vinu zagotovijo veliko naravno stabilnost. Posledica tega je tudi intenzivna rumeno oranžna barva z rahlo motnostjo in možnostjo usedline, ker naših vin ne filtriramo. Po prešanju smo vino natočili v velike hrastove sode, kjer je brez pretakanj mirovalo 2 leti ter med tem časom opravilo tudi mlečni razkis. V kleti vinu ne spreminjamo karakterja, kar pomeni, da ga ne filtriramo, ne čistimo, ne uporabljamo nobenih enoloških sredstev in postopkov, razen pretokov in majhne količine žvepla (katero tudi navedemo na etiketi).Suho vino močnejše barve, razen majhne količine žvepla (ki je navedena na etiketi) ni bil uporabljen noben sodoben enološki postopek ali sredstvo (filtracija, čiščenje, stabilizacija, regulacija kislosti …).
Zlata z bakrenastimi odtenki.Sadno, zaznave vonja vinogradniških breskev, melona, grenivka.V ustih deluje toplo in mehko, rahlo slano, izjemno harmonično, s prijetno kislinsko noto, ki uravnoveša sorazmerno visoko alkoholno stopnjo.
Vino je globlje jantarne barve. Cvetica je dozorela, diši po suhih marelicah, suhih začimbah in melonah. Dokaj aromatično za rebulo. Suho, klasično »oranžno« vino, ki tu in tam spominja na rdeča vina. Srednjega telesa, intenzivnega okusa, toplo in robustno. Zelo samosvoje, izjemno.
Naš beli kralj je, odvisno od letnika, na nosu malo bolj zeliščen ali pa saden, vedno pa je prisotna za to sorto značilna petrolejska nota, a v nežni obliki. Telo je običajno veliko, a lepo uravnoteženo s sočnimi kislinami in mineralnostjo. Od sadja običajno začutimo zrelo ali celo suho marelico, pogosto tudi jabolko in hruško. Vedno je prisotna slana mineralnost, ki tudi zelo toplim letnikom, skupaj s kislinami daje neverjetno svežino in zelo dolg pookus.
Naš beli kralj je, odvisno od letnika, na nosu malo bolj zeliščen ali pa saden, vedno pa je prisotna za to sorto značilna petrolejska nota, a v nežni obliki. Telo je običajno veliko, a lepo uravnoteženo s sočnimi kislinami in mineralnostjo. Od sadja običajno začutimo zrelo ali celo suho marelico, pogosto tudi jabolko in hruško. Vedno je prisotna slana mineralnost, ki tudi zelo toplim letnikom, skupaj s kislinami daje neverjetno svežino in zelo dolg pookus.
Naš beli kralj je, odvisno od letnika, na nosu malo bolj zeliščen ali pa saden, vedno pa je prisotna za to sorto značilna petrolejska nota, a v nežni obliki. Telo je običajno veliko, a lepo uravnoteženo s sočnimi kislinami in mineralnostjo. Od sadja običajno začutimo zrelo ali celo suho marelico, pogosto tudi jabolko in hruško. Vedno je prisotna slana mineralnost, ki tudi zelo toplim letnikom, skupaj s kislinami daje neverjetno svežino in zelo dolg pookus.
Macerirana ali oranžna vina so dandanes med vini pravi hit – tisto, v čemer se na novo preizkušajo številni in kar na degustacijah pokušajo skorajda vsi (vsaj tisti pogumnejši).
Za priljubljenost in predvsem barvo oranžnih vin je zaslužen postopek maceracije, med katerim se v mošt prenesejo številne sestavine lupin in pecljev, zaradi česar je okus oranžnih vin precej bolj bogat kot pri belem vinu. Oranžna vina pa ob tem vsebujejo tudi tanine, ki jih nekateri pri belih vinih pogrešajo. Kako torej po vsem tem ne bi bila priljubljena?
Kako oranžna vina postanejo oranžna?
Za vse je kriva maceracija ali postopek, ko se rahlo stisnjeni vinski grozdi namakajo v lastni tekočini. Postopek je sicer dobro znan pri rdečih vinih, pri belih pa na svoji priljubljenosti šele pridobiva.
Za navadna bela vina se belo grozdje takoj spreša in s tem loči grozdni sok od lupin in pecljev. Pri oranžnem vinu pa se grozdov ne spreša takoj, temveč se grozde po blagem stiskanju prestavi v primerno posodo, kjer počaka skupaj s kožicami in ostanki pecljev od nekaj dni pa tudi do enega leta. V tem času grozdni sok tudi fermentira, in to obdan s kožicami, peškami in peclji.
Zaradi daljšega stika mošta z jagodnimi kožicami oziroma maceracije se izloči več taninov, barvil in drugih snovi, s katerimi vino pridobi naravno zaščito, hkrati pa se obarva z intenzivno zlatorumeno barvo.
Maceriran sivi pinot, rebula ali laški rizling?
Oranžna, jantarna, macerirana bela vina – poznamo več izrazov, vsa pa pomenijo enako. Oranžna ali macerirana bela vina se pridelujejo iz belih sort, kot so rebula, sivi pinot in laški rizling.
Oranžna vina imajo v povprečju nekoliko več alkohola, pri izbiri pa bodite ob trajanju maceracije (krajša, do 14-dnevna maceracija lahko sortnost še poudari, po zelo dolgih maceracijah v odprtih kadeh pa se lahko sortnost izgubi in pridobijo terciarne arome) pozorni na sorto, iz katere je vino pridelano. Če imate radi sorto sivi pinot, izberite recimo Sivi pinot Ambra, sprva dišeče, skoraj sadno, z nežno mero balzamičnih not, ljubitelji žlahtne kraljevine pa raje posezite po Kraljevina Oranžno vinu z alkoholno stopnjo 14,5 % globlje jantarne barve. Gre za suho, krepko vino prijetnih kislin, pri katerem v ustih prevladuje vanilja, zaznave po lesu in hkrati večja sadnost.
Pogosta vprašanja
H kateri hrani se podajo oranžna vina?
Oranžna vina strokovnjaki pogosto opišejo kot robustna in drzna vina, kar je hkrati razlog, zakaj jih navadno izberejo poznavalci vin s prefinjenim okusom. V njih boste lahko namreč zaznali vse od medenih arom tropskega jagodičja, lešnikov, jabolk, lanenega olja, brina, kislega testa do posušene pomarančne lupinice in številnih drugih arom, ki bodo enkrat prebudile vaše brbončice, spet drugič jih šokirale.
Oranžna vina so predvsem kompleksna vina. Pogosto se dobro podajo jedem ki se sicer bolje ujemajo z belimi vini, vendar zahtevajo polnejše note rdečih vin. Mednje spada močneje začinjena hrana, kot so vzhodnjaške specialitete, fermentirane jedi in kari. Zaradi trpkosti in vsebnosti fenolov so primerna za številne vrste mesa – od govedine do rib.
Kako postreči oranžno vino?
Oranžna vina naj bi se po smernicah sommelierjev postregla nekoliko toplejša kot bela in le malo hladnejša kot rdeča vina. Najprimernejša temperatura za pravilno okušanje je okoli 12 °C (v toplejših dneh jih lahko ohladite tudi na kakšno stopinjo manj).
Ker so oranžna vina precej intenzivna in resnično posebnega okusa (še posebej, če jih pijete prvič), se v vinarskih krogih radi pošalijo, da je dobro, da svoje prvo oranžno vino poskusite, medtem ko sedite.
Je oranžno vino prava izbira za vas?
Če oranžnega vina še niste poskusili in niste prepričani, ali vam bo všeč, naj vam bo pred pokušanjem v pomoč citat vinarja Aleksa Klinca:
»Oranžna vina so za tiste, ki jih niso vajeni, na prvi okus morda malce čudna, težka. Ampak to je tako kot z džezom ali s Pink Floydi, ki ne gredo takoj v uho. Nanje moraš biti pripravljen. Ko pa enkrat padeš noter, ni več poti nazaj.«