Sorte so enake kot pri duetu, trgatev poteka podobno kot pri edijevem izboru z mesec ali dva krajšim sušenjem. Dva, trije tedni maceracije. Bosa rosa ohranja rubinaste barve, ter mnogo primarnih arom. Alkohol je med 12-14%. Precej neobičajen slog vina.Pridelava: tri do štiri krat v desetih letih.Vino globlje granatne barve. Nos spomni na črni ribez, karamelo, zorenje v lesu. Z obilico sladkorja, ter tanini in kislinami ga uravnotežijo in naredijo pitnega.
Cvetica je poudarjena in ponuja čudovit splet sortnih zaznav predikatnega vina. Najdemo tako vrtnice, med, cvetje kot žlahtno plesen, suhe sadeže, rozine. Dišeči Traminec izbor se ujema z azijsko slajšo hrano, zrelimi siri, sladicami in s čokoladnimi sladicami.
Cvetica spominja na vrtnico, klinčke, z dozorevanjem tudi na agrume. Dan ali večer polepša kot samostojno vino, v kulinariki zahteva kuharjevo iznajdljivost in domišljijo, saj njegov značilni vonj in okus hitro prevladata. Lepo se ujema z bolj začinjenimi jedmi in okusi azijske kuhinje, na splošno pa k belemumesu perutnine (puran, raca, piščanec).
Cvetica je intenzivna, koncentrirana. Zaznamo zrelo jagodičevje, robidnico, češnjo, tudi malino, pa hibiskus. Zaznamo tudi karamelo, noto evkaliptusa, sladkega korena, gozdne podrasti in rahlo noto dima.Sladko, mehko in dokaj toplo. Obenem ponudi prijetno svežino in tanine, ki uravnovesijo okus. Gre za vino intenzivnih zaznav in poudarjene elegance, ki odseva svojo polno strukturo. Vino dolge obstojnosti.
Prezrel grozdni sok je dodatno skoncentriral polarni mraz in ta biser je sedaj pred vami. Izredno bogato in harmonično vino, ponuja vse darove bogate jeseni. Sorta s svojo siceršnjo skromnostjo zopet pozitivno preseneti in dopolni najboljše sladice – od sladke pehtranke, gibanice do potice.
Vonj po breskvi, žajblju, medu, limoni in marelici. Okus je sladek s prijetno kislostjo. Njegova vztrajna, občutljiva aroma spominja na sveže stisnjeno grozdje. Vino se ponaša s svetlo, zlato rumeno barvo.
Muškat Ottonel v sebi vabljivo prepleta idealno ravnotežje med sladkostjo in lahkotnostjo, ki ga zagotavlja nižja vsebnost alkohola. Značilna muškatna aroma pa kot pika na i nariše nasmeh na obraz tudi tistih, ki raje posegajo po polsuhih ali suhih vinih.
Aristokrat med sladkimi vini, avtohtona posebnost Goriških Brd. Vino izjemne kompleksnosti, »antično« zlate barve, toplo in mehko, v katerem se harmonično prepletajo občutki sladkosti in ostrine. Vonj spominja poljsko cvetje, bele breskve, zrele fige in akacijev med.Sorta: 100 % Pikolit, avtohtona sorta v Goriških Brdih Fermentacija: 100 % v posodah iz nerjavečega jeklaZorenje: 100 % v posodah iz nerjavečega jeklaPikolit je kot dimanat – občudujemo ga samega. Velja pa poizkusiti ob posebnostih, kot so ostrige, siri s plemenito modor plesnijo in svežimi paštetami iz gosjih jeter. Vsebuje sulfit. Postrežemo ohlajenega na 12-14 °C
Vino iz sušenega grozdja sorte pikolit. Kozarec napolni s kristalno globoko jantarno barvo, intenziven vonj pa je oplemeniten s široko paleto sadnih vonjev. Poln, mineralen okus žlahtnega vina se odlično poda k sadnim in sladkim jedem.Izjemen pikolit prihaja iz posestva Ville Fabiani v Kobdilju, ki je danes zaščiten kulturni spomenik.Vinsko posestvo je posebej prepoznavno po rojstni hiši enega največjih slovenskih arhitektov Maksa Fabianija.
Rdeče desertno vino Prošper je proizvedeno na tradicionalen način iz najkvačitetnejšega grozdaja sorte Plavac mali.Postrezite oglajenega kot aperitiv ali k desertu ali suhemu sadju.
Rdeče desertno vino Prošper je proizvedeno na tradicionalen način iz najkvačitetnejšega grozdaja sorte Plavac mali.Postrezite oglajenega kot aperitiv ali k desertu ali suhemu sadju.
Prevladujejo zlati odtenki. Vonj je zgoščen, diši po žlahtni gnilobi z mineralnostjo renskega rizlinga. Je polnega okusa. Sladko harmonično vino. Izrazit jagodni izbor za ljubitelje renskega rizlinga.
Sortne značilnosti so poudarjena kislina, polnost, značilna elegantna aroma ter plemenita diskretna cvetica. Vino je slamnato rumene barve z zelenkastim odtenkom in svežo sadno aromo, ki spominja na cvet akacije, breskve ali češnje.
Renski rizling potrgamo v polni zrelosti, ko je že delno napaden z žlahtno gnilobo. Take razmere imamo tri ali štirikrat v desetih letih. Gre vsaj za pozno trgatev, a največkrat lahko govorimo kar o izborni trgatvi. Fermentacija poteka na nižjih temperaturah, da ohrani kraljevske sortne značilnosti.Vino je globoke zlato rumene barve, oljnate teksture, z izraženo in pestro cvetico, ki spominja na zrelo breskev, lipov cvet, ananas ter prehaja v zrele note rozin in suhega sadja. Fermentacija se zaradi obilice sladkorja ustavi precej pred koncem, zato se preostali nepovreti sladkor lepo ujame z visokimi in zrelimi kislinami. To plemenito vino razvaja naše brbončice s polnim telesom ter bogatim in kompleksnim okusom, ki v ustih še dolgo vztraja. Lepo se ujame s sladicami kot sta jabolčna pita ali sadni sladoled, če ste dovolj drzni pa boste svoje užitke iskali v kombinaciji s pašteto iz gosjih jeter.
Pinky Chick je mladostno, sveže, živahno vino, pink barve, ki v vonju navdušuje s izredno sadno aromatiko, ki spominja na jagodno karamelo in zelena jabolka. Kislina je živahna a diskretna in se lepo spaja s preostankom sladkorja.
Je zelo aromatična sorta z razvitimi primarnimi buketnimi snovmi že v sami grozdni jagodi.Zahteva odlične lege, lahka, kamnita ali peščena, zračna tla. Ker ima velike grozde in zori pozno, je treba paziti pri obremenitvi ter izbiri časa trgatve. Daje izjemno aromatično in bogato vino z značilno cvetico po muškatu, pomarančah.Velja za najstarejšo sorto, saj naj bi jo že Noe vzel s seboj na barko. Dokazano je, da so sorto prinesli Rimljani iz Male Azije in Egipta. Je zelo aromatična sorta z razvitimi primarnimi buketnimi snovmi že v sami grozdni jagodi.
Batič, Steyer, Puklavec Family Wines in PRA-VinO Čurin – Prapotnik, ki izvira iz prleških vinogradov. To so samo nekateri vinogradniki, ki tvorijo bogato ponudbo sladkih vin Hiše dobrih vin. Sladka vina, ki jim številni pravijo tudi smetana med vini, so vina posebnih letnikov, pogojev zorenja in predelave.
Morda ste celo slišali za ime »ženska vina«, ki ga nekateri uporabljajo, ker vina vsebujejo največ nepovretega sladkorja. Slednji je sicer pogosto bolj všeč nežnejšemu spolu, a s pravo izbiro vina, ki se bo podalo sladici ali samostojno zaključilo vrhunsko gurmansko večerjo, boste na svojo stran zagotovo pridobili tudi moške gurmane, ki cenijo zaokroženost okusov in prefinjenost vrhunskih obrokov.
Sladka vina za sladke priložnosti
Sladka oziroma predikatna vina največkrat uživamo kar sama, torej brez spremljave kakršne koli hrane. Tako je njihov okus zares v ospredju in nanj ne vpliva okus hrane ali drugih pijač.
Najpogostejša izbira med sladkimi vini je rumeni muškat, slovenska sorta, za katero je značilna intenzivnejša zlato rumena barva. Paleta tonov muškata je pestra – od pomarančne skorje do suhih marelic, fig, mandljev in sladkih začimb muškatnega oreščka – in se poda k sladicam podobnih okusov.
Sicer pa je ponudba Hiše dobrih vin raznolika tako po sortah (rumeni muškat, traminec, šipon, sladki refošk in še bi lahko naštevali) kot aromah in pridelovalcih (Prus, Simčič Edi, Steyer in drugi). Sladka vina v ponudbi imajo 45 in več gramov sladkorja na liter vina in so nepogrešljiv del vsakega kulinaričnega druženja – obvezna spremljava sladice in pogosto zadnja postrežena kapljica večera.
Kakovostnejša sladka vina so običajno zelo prestižna in cenjena, saj se lahko starajo dolgo in predpostavljajo poseben način obiranja grozdja. Sladka vina lahko vsebujejo nepovreti sladkor, ki je pridobljen na naraven način in ima nizko vsebnost taninov v primerjavi s tradicionalnim vinom.
Pogosta vprašanja
Kdaj izbrati sladko vino in kako ga postreči?
Če želimo sladko vino kombinirati s hrano, ga najpogosteje kombiniramo s sladicami. Vino, ki ga pijemo ob sladici, mora biti vsaj toliko sladko kot hrana, sicer okus sladice nadvlada in na brbončicah ustvari grenak pookus vina. Pravilo je tudi, da sladica ne sme biti slajša od vina!
Sladka vina se pijejo v majhnih kozarčkih na koncu obroka, da vas sladkor v vinu ne bi zasitil, in ne pred začetkom obroka. Včasih se gostitelji odločijo kar za samostojno postrežbo sladkega vina namesto sladice, spet drugič slednjega povežejo s sladico. Sladka vina moramo postreči tudi na primerni temperaturi (10 do 12 °C).
H katerim jedem se najbolje poda sladko vino?
Če se vam kdaj zgodi, da niste prepričani, h kateri sladici ponuditi katero vino, upoštevajte osnovna priporočila. Gibanici se poda traminec, malinam ali jagodam s smetano sladka sadna penina, jabolčni piti sladki renski rizling, bogatim sadnim sladicam muškat ali šeri, čokoladi in staranemu siru s plesnijo pa porto.
Ko izberete pravo sladko vino, pa nikar ne pozabite še na kakovostno kapljico, ki bo prišla na vrsto pred njim. Izbor vin, ki bodo spremljala gurmansko večerjo, je enako pomemben kot izbor njenih jedi. Pobrskajte po bogati ponudbi in uživajte v pestrosti, s katero vas razvaja Hiša dobrih vin – da boste lahko nato še sami enako nesramno dobro razvajali svoje goste.