Vinski slovar
Razlaga besed
Za vas smo skrbno pripravili razlago najpogostejših besed v vinskem svetu. Izberite besedo na levi za razlago.
Alkoholna stopnja
Alkoholna stopnja nam pove, koliko g/l alkohola vsebuje vino. Najpomembnejši alkohol v vinu je etanol. Vinu daje stabilnost, deluje kot topilo in zagotavlja senzorične lastnosti.
Antociani
Pigmenti, ki jih najdemo v jagodni kožici rdečega grozdja in vplivajo na barvo vina. Dalj časa kot je grozdni sok v stiku z jagodno kožico, več antocianov preide v grozdni sok in močneje bo obarvano vino.
Alkoholizirano vino
Fermentacijo mošta se prekine z dodatkom žganja (najpogosteje z vinjakom), s tem pa se dvigne alkoholna stopnja. Najbolj znani primeri alkoholiziranega vina so porto, vermut, madeira, šeri in marsala.
Alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija
Proces, pri katerem kvasovke spremenijo sladkor v alkohol (etanol) in druge stranske produkte.
Amfora
Posebne velike posode, vkopane v zemljo, v katerih poteka fermentacija in zorenje vina.
Bâtonnage
Francoski izraz za mešanje droži. Medtem ko vino zori na drožeh, je treba droži (odmrle kvasne celice) premešati. S tem vnesemo manjšo količino kisika in preprečimo, da bi prišlo do reduktivnega stanja (vonj po žveplu).
Bouquet ali cvetica
Izraz, ki označuje tercialne arome vina. Med tehnološkim postopkom se razvijejo nove arome, ki predstavljajo pomembno merilo pri ocenjevanju vina.
Bistrenje vina
Postopek, s katerim iz vina odstranimo netopne delce. Po alkoholni fermentaciji se začne mlado vino bistriti, proces pa lahko pospešimo z dodatkom čistilnih sredstev, ki nase vežejo motne delce in pospešijo njihovo usedanje na dno posode.
Biološki ali mlečnokislinski razkis
Encimska pretvorba, ki se po navadi zgodi vzporedno ali po zaključku alkoholne fermentacije. Pri tem postopku se vinska kislina spremeni v mlečno kislino, ki deluje manj agresivno in manj kislo.
Blending
Postopek, s katerim z mešanjem različnih vrst grozdja iz različnih vinogradov in različnih letin dobimo neletniško penino.
Botrytis Cinerea
Plesen, ki okuži grozdje in zmanjša vsebnost vode v grozdni jagodi, poveča koncentracijo sladkorjev in zmanjša koncentracijo vinske kisline. Vina, okužena z omenjeno plesnijo imajo višjo vsebnost alkohola ter polnejši, slajši okus.
Belo vino
Vino, pridelano iz belih sort grozdja.
Cvetne arome
Arome po suhem in svežem cvetu.
Cuvée ali zvrst
Francoski izraz, ki se uporablja tako za mirna kot za peneča vina ter pomeni, da je vino pridelano iz različnih sort grozdja.
Droži
Delci, ki se usedejo na dno posode med alkoholnim vrenjem ali po njem. Sestavljene so iz rastlinskega materiala, vinskega kamna, neaktivnih odmrlih kvasnih celic in delcev nezreagiranih čistilnih sredstev.
Degoržiranje
Postopek, s katerim se pri tradicionalni metodi proizvodnje penečih vin po končani drugi fermentaciji odstrani usedlina (ostanek kvasovk).
Dekantiranje
Tehnika, s katero prenesemo vino iz steklenice v drugo posodo. Pri tem pride do prezračevanja vina, vino se odpre in ponudi pestrejšo paleto vonjev. Pri starejših letnikih pa poleg povečanja arome vpliva tudi na ločitev vina in usedline.
Elegantno vino
Harmonično vino z uravnoteženimi karakteristikami, lahko in s prijetnimi aromami.
Filtracija
Postopek, pri katerem ločimo tekočino od usedline, pri tem pa dobimo bistro in stabilno vino.
Harmonično vino
Vino, pri katerem so sestavine vina v pravem razmerju.
Hrastove arome ali arome po lesu
Arome, ki se v vinu razvijejo v času zorenja v hrastovih sodih. Odvisne so od izvora, kakovosti lesa ter časa zorenja. Več se jih pridobi iz novih barik sodčkov, manj pa iz starih.
Jagodni izbor
Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz prezrelih jagod.
Kompleksno vino
Subjektiven izraz, ki se uporablja za vino, ki ima široko paleto vonjev, odtenkov in okusov.
Klobuk
Ostanek jagodnih kožic, pešk in pecljev, ki se dvignejo na vrh posode. Klobuk je treba potapljati in tako ohranjati stik med klobukom in moštom.
Karbonska maceracija
Maceracija, ki poteka v atmosferi ogljikovega dioksida in omogoča hitro pridelavo rdečih vin. Vina, pridelana s karbonsko maceracijo, pridejo na trg hitreje in imajo močno poudarjeno sadno aromo.
Kvasovke
Enocelični mikroorganizmi, ki sladkor pretvorijo v alkohol (etanol) in ogljikov dioksid. Najpogostejša vrsta kvasovke, ki se uporablja v vinarstvu, je Saccharomyces cerevisia.
Karafa
Posoda za dekantiranje.
Ledeno vino
Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz grozdja, ki je bilo pred trgatvijo nekaj časa podvrženo nizkim temperaturam.
Letniška penina ali Millésime
Penina, ki je pridelana iz osnovnega vina enega letnika.
Magnum
Izraz za steklenico volumna 1,5 litra.
Mikrooksigenacija
Postopek, pri katerem se dodaja kontrolirana koncentracija kisika v vino. Kisik pospeši zorenje vina in stabilizacijo barve ter zmanjša grenkobo in trpkost taninov.
Maceracija
Razpad trdnih delov grozdja v drozgi po pecljanju in drozganju. Grozdje se poškoduje, encimi začnejo delovati, poveča se topnost sestavin v kožici, grozdni sredici in peškah. Posledica daljše maceracije je večja vsebnost okusa, arome in taninov.
Mirno vino
V kategorijo mirnih vin spadajo vina, ki imajo pri 20° C zračni tlak pod 105 Pa.
Mošt
Mošt je tekoč pridelek, katerega volumenski delež dejanskega alkohola je najmanj 1 % in največ 3/5 skupnega alkohola.
Napaka vina
Med procesom vinifikacije in med zorenjem lahko pride do sprememb v vinu. Te spremembe lahko zaznamo kot spremembe videza, vonja in okusa.
Oranžno vino
Vino, pridelano iz belega grozdja, z daljšo, večmesečno maceracijo.
Oksidacija
Proces, ki se zgodi, kadar je vino izpostavljeno kisiku. Takrat se zgodi reakcija, ki alkohol spremeni v acetaldehid, ki negativno vpliva na aromo. Oksidaciji se lahko izognemo z uporabo inertnih plinov, žveplanjem in kontroliranimi pretoki.
Pretok
Postopek pretakanja vina iz enega tanka/soda v drugega, pri čemer se odstrani usedlina.
Pookus
Eden izmed najpomembnejših pokazateljev kakovosti vina. Predstavlja čas, ko okus po okušanju vina ostane v ustih.
PGO
Deželno vino s priznano geografsko oznako.
Prešanec
Med stiskanjem grozdja dobimo več različnih kakovostnih razredov mošta. Najvišje kakovosti je samotok, sledi mu prvi prešanec, ki ga dobimo s stiskanjem odcejenih tropin.
Predikati
Za predikatna vina ali predikate grozdje ostane še dolgo časa po svoji fiziološki zrelosti na trti. Tako se zmanjša vsebnost vode in poveča vsebnost sladkorjev v grozdnih jagodah. Med predikate prištevamo jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino.
Rdeče vino
Vino, pridelano iz rdečih sort grozdja.
Ravnovesje
Pravilno razmerje med kislinami, tanini, sladkorji, alkoholom in drugimi elementi v vinu.
Reducirajoči sladkorji
Nefermentiran sladkor, ki ostane v končnem vinu.
Rosé
Vino, pridelano iz rdečih sort grozdja po tehnologiji pridelave belih vin.
Remuage ali ridlanje
Pred degoržiranjem je treba usedlino spraviti v vrat steklenice. To naredimo z nagibanjem in premikanjem steklenic v posebnih stojalih, kjer so steklenice obrnjene z vratom navzdol.
Suhi jagodni izbor
Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz izbranih posušenih jagod.
Samotok
Samotok je mošt, ki odteče iz posode samodejno, po načelu gravitacije ali dinamično z odcejevalniki.
Sveže vino
Izraz, s katerim opišemo mlado vino z živahnim, svežim in čistim karakterjem.
Sekundarna fermentacija
Izraz se uporablja tako pri proizvodnji mirnih vin kot penečih vin. Pri mirnih vinih se izraz uporablja v povezavi z mlečnokislinsko fermentacijo, pri penečih vinih pa je to druga fermentacija ali refermentacija.
Sladilni ali ekspedicijski liker
Liker, ki je skrivnost vsakega peninarja. V osnovi je to mešanica vina, penine in sladkorja, ki se ga doda po degoržiranju. Dodatek sladilnega likerja oblikuje končni okus in koncentracijo sladkorjev.
Senzorične lastnosti
Tiste lastnosti živil, ki jih človek zaznava s svojimi petimi osnovnimi čuti: z vidom, vohom, okusom, tipom in sluhom. Poleg petih osnovnih čutov vplivajo na rezultat senzoričnega vrednotenja še številni drugi čuti oz. stanja.
Sortno vino
Vino, v katerem je določena sorta zastopana v prevladujočem deležu (najmanj 85 %).
Struktura vina
Izraz, s katerim opišemo razmerje med alkoholom, kislinami, sladkorjem in tanini.
Solzice
Viskozne kapljice, ki so vidne v kozarcu in so posledica vsebnosti alkohola in glicerola.
Tankovska ali charmat metoda
Metoda pridelave penečih vin, pri kateri druga fermentacija poteka v visokotlačni posodi. V primerjavi s klasično metodo je charmat ali tankovska metoda hitrejša in cenejša. Mehurčkov je manj, imajo večji premer in so bolj grobi ter manj elegantni.
Tanini
Skupina kemičnih spojin, ki preidejo v vino iz jagodnih kožic, pešk, pecljev in hrastovih sodov. Koncentracija taninov je ključnega pomena pri pridelavi polnih rdečih vin, primernih za daljše zorenje.
Telo
Telo vina lahko opišemo s tremi kategorijami: lahko, srednje polno in polno. K polnosti prispevajo vsebnost alkohola, tanini in koncentracija sadnih okusov, sladkorja in glicerola. Vino, ki ima več telesa, ima več ekstrakta in deluje bolj polno.
Terroir
Izraz, s katerim opišemo vse dejavnike, ki vplivajo na vino, pridelano na določenem območju.
Tipizacija
Izraz, ki nam pove, kako dobro vino izraža značilnosti sorte grozdja, iz katerega je bilo predelano.
Uravnoteženost
Vino je uravnoteženo, kadar so alkoholna stopnja, kislost, ostanek nepovretega sladkorja, tanini in sadnost vina v harmoničnem razmerju.
Vinifikacija ali pridelava grozdja
Opisuje vse postopke od trgatve do stekleničenja.
Vrelni liker
Liker, ki se ga doda vinu in spodbudi sekundarno alkoholno fermentacijo. Vsebuje osnovno vino, saharozo, kvasovke in dodatek hranil za kvasovke.
Vonj po zamašku
Izraz za napako vina, s katero opišemo vonj po plesnivem oziroma zatohlem.
ZOP (zaščitena označba porekla)
Kratica nam pove, v katerem vinorodnem okolišu je bilo vino pridelano. V to kategorijo spada kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom in priznano tradicionalno poimenovanje (PTP).
Zorenje na drožeh
Po končani fermentaciji vino še nekaj časa leži na kvasovkah (drožeh), običajno 2 do 8 mesecev. V tem času pridobi vino kompleksnejšo aromo, bolj poudarjeno telo ter harmoničnost.
Zvrst
Vino pridelano iz več vrst grozdja.
Zorenje
Poznamo dve fazi zorenja vina: zorenje na drožeh in zorenje v steklenicah (staranje). Na splošno pa zorenje predstavlja čas, ko vino pridobiva na kakovosti. V tem času pride do izgube svežine, sadnosti in sortnosti.
Zaprto vino
Vino, ki potrebuje nekaj časa, da razvije aromo.
Razlaga besed
Za vas smo skrbno pripravili razlago najpogostejših besed v vinskem svetu. Izberite besedo na levi za razlago.
Alkoholna stopnja
Alkoholna stopnja nam pove, koliko g/l alkohola vsebuje vino. Najpomembnejši alkohol v vinu je etanol. Vinu daje stabilnost, deluje kot topilo in zagotavlja senzorične lastnosti.
Antociani
Pigmenti, ki jih najdemo v jagodni kožici rdečega grozdja in vplivajo na barvo vina. Dalj časa kot je grozdni sok v stiku z jagodno kožico, več antocianov preide v grozdni sok in močneje bo obarvano vino.
Alkoholizirano vino
Fermentacijo mošta se prekine z dodatkom žganja (najpogosteje z vinjakom), s tem pa se dvigne alkoholna stopnja. Najbolj znani primeri alkoholiziranega vina so porto, vermut, madeira, šeri in marsala.
Alkoholno vrenje ali alkoholna fermentacija
Proces, pri katerem kvasovke spremenijo sladkor v alkohol (etanol) in druge stranske produkte.
Amfora
Posebne velike posode, vkopane v zemljo, v katerih poteka fermentacija in zorenje vina.
Bâtonnage
Francoski izraz za mešanje droži. Medtem ko vino zori na drožeh, je treba droži (odmrle kvasne celice) premešati. S tem vnesemo manjšo količino kisika in preprečimo, da bi prišlo do reduktivnega stanja (vonj po žveplu).
Bouquet ali cvetica
Izraz, ki označuje tercialne arome vina. Med tehnološkim postopkom se razvijejo nove arome, ki predstavljajo pomembno merilo pri ocenjevanju vina.
Bistrenje vina
Postopek, s katerim iz vina odstranimo netopne delce. Po alkoholni fermentaciji se začne mlado vino bistriti, proces pa lahko pospešimo z dodatkom čistilnih sredstev, ki nase vežejo motne delce in pospešijo njihovo usedanje na dno posode.
Biološki ali mlečnokislinski razkis
Encimska pretvorba, ki se po navadi zgodi vzporedno ali po zaključku alkoholne fermentacije. Pri tem postopku se vinska kislina spremeni v mlečno kislino, ki deluje manj agresivno in manj kislo.
Blending
Postopek, s katerim z mešanjem različnih vrst grozdja iz različnih vinogradov in različnih letin dobimo neletniško penino.
Botrytis Cinerea
Plesen, ki okuži grozdje in zmanjša vsebnost vode v grozdni jagodi, poveča koncentracijo sladkorjev in zmanjša koncentracijo vinske kisline. Vina, okužena z omenjeno plesnijo imajo višjo vsebnost alkohola ter polnejši, slajši okus.
Belo vino
Vino, pridelano iz belih sort grozdja.
Cvetne arome
Arome po suhem in svežem cvetu.
Cuvée ali zvrst
Francoski izraz, ki se uporablja tako za mirna kot za peneča vina ter pomeni, da je vino pridelano iz različnih sort grozdja.
Droži
Delci, ki se usedejo na dno posode med alkoholnim vrenjem ali po njem. Sestavljene so iz rastlinskega materiala, vinskega kamna, neaktivnih odmrlih kvasnih celic in delcev nezreagiranih čistilnih sredstev.
Degoržiranje
Postopek, s katerim se pri tradicionalni metodi proizvodnje penečih vin po končani drugi fermentaciji odstrani usedlina (ostanek kvasovk).
Dekantiranje
Tehnika, s katero prenesemo vino iz steklenice v drugo posodo. Pri tem pride do prezračevanja vina, vino se odpre in ponudi pestrejšo paleto vonjev. Pri starejših letnikih pa poleg povečanja arome vpliva tudi na ločitev vina in usedline.
Elegantno vino
Harmonično vino z uravnoteženimi karakteristikami, lahko in s prijetnimi aromami.
Filtracija
Postopek, pri katerem ločimo tekočino od usedline, pri tem pa dobimo bistro in stabilno vino.
Harmonično vino
Vino, pri katerem so sestavine vina v pravem razmerju.
Hrastove arome ali arome po lesu
Arome, ki se v vinu razvijejo v času zorenja v hrastovih sodih. Odvisne so od izvora, kakovosti lesa ter časa zorenja. Več se jih pridobi iz novih barik sodčkov, manj pa iz starih.
Jagodni izbor
Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz prezrelih jagod.
Kompleksno vino
Subjektiven izraz, ki se uporablja za vino, ki ima široko paleto vonjev, odtenkov in okusov.
Klobuk
Ostanek jagodnih kožic, pešk in pecljev, ki se dvignejo na vrh posode. Klobuk je treba potapljati in tako ohranjati stik med klobukom in moštom.
Karbonska maceracija
Maceracija, ki poteka v atmosferi ogljikovega dioksida in omogoča hitro pridelavo rdečih vin. Vina, pridelana s karbonsko maceracijo, pridejo na trg hitreje in imajo močno poudarjeno sadno aromo.
Kvasovke
Enocelični mikroorganizmi, ki sladkor pretvorijo v alkohol (etanol) in ogljikov dioksid. Najpogostejša vrsta kvasovke, ki se uporablja v vinarstvu, je Saccharomyces cerevisia.
Karafa
Posoda za dekantiranje.
Ledeno vino
Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz grozdja, ki je bilo pred trgatvijo nekaj časa podvrženo nizkim temperaturam.
Letniška penina ali Millésime
Penina, ki je pridelana iz osnovnega vina enega letnika.
Magnum
Izraz za steklenico volumna 1,5 litra.
Mikrooksigenacija
Postopek, pri katerem se dodaja kontrolirana koncentracija kisika v vino. Kisik pospeši zorenje vina in stabilizacijo barve ter zmanjša grenkobo in trpkost taninov.
Maceracija
Razpad trdnih delov grozdja v drozgi po pecljanju in drozganju. Grozdje se poškoduje, encimi začnejo delovati, poveča se topnost sestavin v kožici, grozdni sredici in peškah. Posledica daljše maceracije je večja vsebnost okusa, arome in taninov.
Mirno vino
V kategorijo mirnih vin spadajo vina, ki imajo pri 20° C zračni tlak pod 105 Pa.
Mošt
Mošt je tekoč pridelek, katerega volumenski delež dejanskega alkohola je najmanj 1 % in največ 3/5 skupnega alkohola.
Napaka vina
Med procesom vinifikacije in med zorenjem lahko pride do sprememb v vinu. Te spremembe lahko zaznamo kot spremembe videza, vonja in okusa.
Oranžno vino
Vino, pridelano iz belega grozdja, z daljšo, večmesečno maceracijo.
Oksidacija
Proces, ki se zgodi, kadar je vino izpostavljeno kisiku. Takrat se zgodi reakcija, ki alkohol spremeni v acetaldehid, ki negativno vpliva na aromo. Oksidaciji se lahko izognemo z uporabo inertnih plinov, žveplanjem in kontroliranimi pretoki.
Pretok
Postopek pretakanja vina iz enega tanka/soda v drugega, pri čemer se odstrani usedlina.
Pookus
Eden izmed najpomembnejših pokazateljev kakovosti vina. Predstavlja čas, ko okus po okušanju vina ostane v ustih.
PGO
Deželno vino s priznano geografsko oznako.
Prešanec
Med stiskanjem grozdja dobimo več različnih kakovostnih razredov mošta. Najvišje kakovosti je samotok, sledi mu prvi prešanec, ki ga dobimo s stiskanjem odcejenih tropin.
Predikati
Za predikatna vina ali predikate grozdje ostane še dolgo časa po svoji fiziološki zrelosti na trti. Tako se zmanjša vsebnost vode in poveča vsebnost sladkorjev v grozdnih jagodah. Med predikate prištevamo jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino.
Rdeče vino
Vino, pridelano iz rdečih sort grozdja.
Ravnovesje
Pravilno razmerje med kislinami, tanini, sladkorji, alkoholom in drugimi elementi v vinu.
Reducirajoči sladkorji
Nefermentiran sladkor, ki ostane v končnem vinu.
Rosé
Vino, pridelano iz rdečih sort grozdja po tehnologiji pridelave belih vin.
Remuage ali ridlanje
Pred degoržiranjem je treba usedlino spraviti v vrat steklenice. To naredimo z nagibanjem in premikanjem steklenic v posebnih stojalih, kjer so steklenice obrnjene z vratom navzdol.
Suhi jagodni izbor
Vrhunska vina z zaščitenim geografskim poreklom, pridelana iz izbranih posušenih jagod.
Samotok
Samotok je mošt, ki odteče iz posode samodejno, po načelu gravitacije ali dinamično z odcejevalniki.
Sveže vino
Izraz, s katerim opišemo mlado vino z živahnim, svežim in čistim karakterjem.
Sekundarna fermentacija
Izraz se uporablja tako pri proizvodnji mirnih vin kot penečih vin. Pri mirnih vinih se izraz uporablja v povezavi z mlečnokislinsko fermentacijo, pri penečih vinih pa je to druga fermentacija ali refermentacija.
Sladilni ali ekspedicijski liker
Liker, ki je skrivnost vsakega peninarja. V osnovi je to mešanica vina, penine in sladkorja, ki se ga doda po degoržiranju. Dodatek sladilnega likerja oblikuje končni okus in koncentracijo sladkorjev.
Senzorične lastnosti
Tiste lastnosti živil, ki jih človek zaznava s svojimi petimi osnovnimi čuti: z vidom, vohom, okusom, tipom in sluhom. Poleg petih osnovnih čutov vplivajo na rezultat senzoričnega vrednotenja še številni drugi čuti oz. stanja.
Sortno vino
Vino, v katerem je določena sorta zastopana v prevladujočem deležu (najmanj 85 %).
Struktura vina
Izraz, s katerim opišemo razmerje med alkoholom, kislinami, sladkorjem in tanini.
Solzice
Viskozne kapljice, ki so vidne v kozarcu in so posledica vsebnosti alkohola in glicerola.
Tankovska ali charmat metoda
Metoda pridelave penečih vin, pri kateri druga fermentacija poteka v visokotlačni posodi. V primerjavi s klasično metodo je charmat ali tankovska metoda hitrejša in cenejša. Mehurčkov je manj, imajo večji premer in so bolj grobi ter manj elegantni.
Tanini
Skupina kemičnih spojin, ki preidejo v vino iz jagodnih kožic, pešk, pecljev in hrastovih sodov. Koncentracija taninov je ključnega pomena pri pridelavi polnih rdečih vin, primernih za daljše zorenje.
Telo
Telo vina lahko opišemo s tremi kategorijami: lahko, srednje polno in polno. K polnosti prispevajo vsebnost alkohola, tanini in koncentracija sadnih okusov, sladkorja in glicerola. Vino, ki ima več telesa, ima več ekstrakta in deluje bolj polno.
Terroir
Izraz, s katerim opišemo vse dejavnike, ki vplivajo na vino, pridelano na določenem območju.
Tipizacija
Izraz, ki nam pove, kako dobro vino izraža značilnosti sorte grozdja, iz katerega je bilo predelano.
Uravnoteženost
Vino je uravnoteženo, kadar so alkoholna stopnja, kislost, ostanek nepovretega sladkorja, tanini in sadnost vina v harmoničnem razmerju.
Vinifikacija ali pridelava grozdja
Opisuje vse postopke od trgatve do stekleničenja.
Vrelni liker
Liker, ki se ga doda vinu in spodbudi sekundarno alkoholno fermentacijo. Vsebuje osnovno vino, saharozo, kvasovke in dodatek hranil za kvasovke.
Vonj po zamašku
Izraz za napako vina, s katero opišemo vonj po plesnivem oziroma zatohlem.
ZOP (zaščitena označba porekla)
Kratica nam pove, v katerem vinorodnem okolišu je bilo vino pridelano. V to kategorijo spada kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom in priznano tradicionalno poimenovanje (PTP).
Zorenje na drožeh
Po končani fermentaciji vino še nekaj časa leži na kvasovkah (drožeh), običajno 2 do 8 mesecev. V tem času pridobi vino kompleksnejšo aromo, bolj poudarjeno telo ter harmoničnost.
Zvrst
Vino pridelano iz več vrst grozdja.
Zorenje
Poznamo dve fazi zorenja vina: zorenje na drožeh in zorenje v steklenicah (staranje). Na splošno pa zorenje predstavlja čas, ko vino pridobiva na kakovosti. V tem času pride do izgube svežine, sadnosti in sortnosti.
Zaprto vino
Vino, ki potrebuje nekaj časa, da razvije aromo.